Wind turbine ali po domače vetrnice imajo mednarodno ime WIND ENERGY CONVERTER. To je v svetu najhitreje rastoča gospodarska panoga. In to ne brez razloga!
Vigma je kot prva v Sloveniji pričela propagirati uporabo MALIH vetrnic. Tehnološki napredek v zadnjih letih je zmanjšal njihovo težo celo na desetino prejšnje teže, pomembno je tudi, da so sedaj zelo tihe.
Zakaj priporočamo nakup malih vetrnic? Zato, ker ima Slovenija zelo ugodne pogoje za njihovo uporabo.Vetra imamo dovolj, kar vidimo jeseni, ko postavijo kloptce v gorice.
Res je, da veter včasih počiva, vendar pa v nasprotju s soncem, piha tudi ponoči in v grdem vremenu še bolj in tudi pozimi, ko energijo najbolj potrebujemo.
Za gretje sanitarne vode EU priporoča solarne naprave, ki jih tudi regresira, vetrnic pa nič! Če nabavite našo 1 kW vetrnico, bo trajala precej nad 20 let. Pa naj pri vas namesto 24 ur dnevno piha le 12 ur na dan z nominalno hitrostjo vetra. Koliko vode bi segreli? Vetrnica bo proizvedla 12 kilovatnih ur elekrike, s katero bomo z grelcem ogrevali vodo od 10 stopinj na 50 stopinj. Teoretično, 258 litrov vode bo vetrnica dogrela za 40 stopinj in to vsak dan! Ob tem je opozoriti, da ni polaganja vodovodnih cevi, le električni grelec vstavimo v hranilnik vode, priklopimo žico, in to je vse!
Ocenjujejo, da je razvoj vetrnic šele na 4. stopnji od desetih. Kompletna instalacija je še vedno zelo draga. V Sloveniji, kjer ima vsaka hiša priklop na električno omrežje, koriščenje vetra in vetrnic, na prvi pogled sploh ni smotrno, sploh pri trenutno nizkih cenah elektrike iz omrežja. Če pa pogledamo drugače, Slovenci potrebujemo ogromno energije za ogrevanje. Ta energija pa je dobesedno deset metrov nad našimi glavami! Kar tričetrt Slovenije ima samo deset metrov na terenom stalni, laminalni, tok vetra s hitrostjo 36 km/h, to je na nominalno hitrost, za katero so izdelane! To pomeni, da nam 3 kW vetrnica tudi v resnici daje 3 kW moči.
Če bi s tem tokom, ki ga daje vetrnica, poganjali toplotno črpalko INPUT moči 2 kW, bi nam hišo grelo kot 6 kW električni grelec in to pri nič stopinjah zunanjega zraka! To je toliko kot 600 litrov kurilnega olja na mesec, na kurilno sezono torej vsaj 3.000 litrov kurilnega olja. Pri tem je pomembno, da bi že mala, samo 3 kW turbina zadostovala za gretje hiše.
Male vetrnice so mnogo bolj prijazne okolju od velikih in še cenejše so na enoto.
Ločimo še ON GRID in OFF GRID. Razlika je v tipu inverterja.
On grid inverter priključimo direktno na električno omrežje. V njem sta dva števca, eden kaže, koliko elektrike smo porabili iz omrežja, drugi pa, koliko smo elektrike spustili v omrežje. Ta inverter je celo do 30% dražji od same vetrne turbine! Z njim lahko elektriko prodajamo.
Off grid inverter spreminja enosmerni tok v izmenični tok 220 V 50 Hz. Je poceni, zato pa so dragi akumulatorji, ki jih potrebujemo za shranjevanje elektrike.
Kolikor pa bi nabavili vetrnico in toplotno črpalko za ogrevanje stanovanja in tudi sanitarne vode, je treba upoštevati le amortizacijsko dobo, ker je drugih stroškov zelo malo. Ker deluje vsaj 20 let, bi amortizacija bila največ 700 evrov na leto, kurilno olje pa že po sedanjih cenah okrog 2.000 evrov. Presežek elektrike pa bi še vedno lahko prodajali!
Tako je teoretično, v praksi pa je vse odvisno od stalnosti in hitrosti vetra.
Ob teh ugodnih podatkih se je samo začudeno potrebno vprašati, zakaj slovenska vlada zavrača regresiranje majhnih wind turbin.
Danes so vetrnice že tako izpopolnjene, da delujejo zelo tiho. V tujini jih postavljajo celo po ulicah. Skoraj neslišno pa delujejo vrtnice z vertikalno osjo, ki pa potrebujejo močnejši veter.
